Zgodovina mlina

Prva omemba Štupnikovega mlina na Fužini sega v leto 1682. V urbarju gospostva Boštanj iz leta 1682 je zapisano, da so gospodarji mlina plačevali davek za 5 parov mlinskih kamnov. Koliko prej je bil mlin postavljen, ni znano, je pa kljub menjavam lastnikov preživel v kolesju zgodovine in si v stoletjih obratovanja zgradil spoštovanja vredno tradicijo.

Štupnikov mlin je imel med leti 1913–1943 tudi svojo elektrarno, dokler ni bila med drugo svetovno vojno onesposobljena.

V Štupnikovi hiši na Fužini se je rodil politični delavec, publicist in urednik dr. Ignacij Žitnik (1857–1913), tudi deželni in državni poslanec.

Bogata in pestra zgodovina mlina odzvanja še danes in je zapisana v starodavni kamen, medtem ko je mlin renoviran in nadgrajen s številnimi dosežki sodobne tehnologije. Tako mlin dandanes stoji ob boku sodobnim mlinom, hkrati pa še vedno ponosno nadaljuje dolgoletno mlinarsko tradicijo.

Naša tradicija

Nekaj let po drugi svetovni vojni je vodenje mlina kot dopolnilne dejavnosti prevzel Anton Maver starejši.

Do leta 1965 smo vsa žita mleli na šest mlinskih kamnov oz. jih phali v stopah. V letu 1966 smo t. i. beli kamen za mletje pšenice za belo moko zamenjali z valjčnim mlinom, ostale vrste žita pa smo še vedno mleli na kamen. Ob prenovi mlina leta 1973 so se mlinski kamni ustavili in nadomestil jih je valjčni mlin.

Štupnikov valjčni mlin je konec 60. let zamenjal lastnika. Vodenje mlinarske obrti je prevzel Anton Maver mlajši, ki je mlin večkrat renoviral (večji posodobitvi l. 1994 in 2005). Hkrati je obnovil in dogradil staro oz. že obstoječo hidroelektrarno in jo dopolnil še z dvema elektrarnama. Lastna hidroelektrarna mlin v celoti oskrbuje z električno energijo.

V letih 1973–2004 je naš valjčni mlin mlel pšenico, ajdo, koruzo in ječmen. Leta 2004 smo močno razširili svojo ponudbo; nekatere vrste žita (pira, ječmen …) ponovno meljemo na kamne.

Danes je Štupnikov mlin v rokah Marjana Mavra, ki nadaljuje dolgoletno in bogato mlinarsko tradicijo svojega očeta in starega očeta. Mlin, ki se ukvarja z mletjem in luščenjem žit, ostaja v okvirih maloprodaje. Učinkovito se odziva na povpraševanja kupcev, na zahteve časa in trga ter uspešno sledi sodobnim tehnološkim izzivom.